V sredo, 5. julija 2023, se je v Jerebičjem dolu ob reki Vipavi, doslej edinem poskusnem vzgajališču jerebic (Perdix perdix) v Sloveniji za ponovno naselitev v naravo, odvil prav poseben dogodek. Člani študijskega krožka »Jerebice v Vipavski dolini«, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina, so nazorno in celovito predstavili rezultate svojih dosedanjih triletnih prizadevanj v zvezi s ponovno naselitvijo jerebice v zgornji del Vipavske doline. Dogodka so se udeležili številni obiskovalci, med njimi je bila tudi ekipa novinarjev, ki so prizadevanja omenjenega krožka posredovali javnosti.
Težišče krožka je bilo doslej usmerjeno v vzrejo ustreznega števila jerebic na način, ki jim bo omogočal čim bolj sonaraven prehod v naselitveno okolje. Poleg tega si krožek prizadeva v svojo dejavnost vključiti tudi večje število posameznikov in organizacij, ki imajo podobne poglede na varstvo ogroženih in iztrebljenih živalskih vrst v Vipavski dolini. Prizadevanja za ponovno naselitev jerebice so naletele na številne ovire, pa tudi dvome.
Veliko truda, načrtnega dela, poskusov in srečnih naključij je bilo potrebno, a po treh letih je uspel poseben eksperiment, da sta se dve remizi napolnili z mladimi, naravno vzgojenimi jerebicami. Članom krožka je tako letos uspelo utemeljiti novo metodo vzreje jerebic v remizah znotraj ekocelice, kot bodočega možnega habitata. Jerebicam, ki so bile doslej na obrobju našega spomina, smo ponovno našli mesto v naši zavesti in znotraj prostora, ki smo jim ga namenili v Jerebičjem dolu. Mogoče je res, da je razvrednotena njihova vloga v ekosistemih, toda zaradi tega ne smejo izgubiti pravice do obstoja.
Jerebice so v Vipavski dolini živele vse do konca prejšnjega tisočletja, dandanes pa so že iztrebljene v celotni Sloveniji in marsikje v Evropi.
Dandanes je izumiranje vrst postal pereč problem sodobne civilizacije in predstavlja resno grožnjo človeštvu. Znanost ugotavlja ne samo, da je od leta 1600 izumrlo več kot 800 živalskih vrst, od tega 111 vrst ptic, ampak tudi, da hitrost izumiranja narašča. Tudi Vipavska dolina in bližnja okolica je del tega žalostnega procesa, saj je v zadnjih desetletjih izgubila več avtohtonih živalskih vrst, med njimi vse poljske kure, kamor spadata jerebica in prepelica ter gozdne kure, kot so kotorna, gozdni jereb in divji petelin. Preseneča pa tudi podatek, da je Vipavska dolina letos ostala brez ogroženega črnočelega srakoperja, kljub prizadevanjem za njegovo ohranitev.
Ni dovolj, da o problemu izumiranja in o ohranjanju biodiverzitete le govorimo ali pišemo. Poleg ozaveščanja in izobraževanja, pa je potrebno k ohranjanju vrst pristopiti s konkretnimi, za vrsto značilnimi ukrepi, ki edini lahko obrnejo tok izumiranja.
Člani študijskega krožka »Jerebice v Vipavski dolini« so z dosedanjimi delom nakazali konkretno možnost dejanske ponovne naselitve jerebice v naravo. Prizadevanja za ohranitev jerebice morajo biti proaktivna, strokovno utemeljena, usklajena ter družbeno podprta s strani vseh uporabnikov prostora, društev in pristojnih institucij. Ohranjanje biotske pestrosti in ideje trajnostnega razvoja je namreč skupna zaveza naše generacije do prihodnjih rodov.
Naj bo zgodba o jerebici, te majhne in ranljive žametne kokoške, tihe človekove spremljevalke skozi dolga stoletja, zgodba s srečnim koncem. Naj bo prihodnjim obiskovalcem narave v Vipavski dolini dano ponovno poslušati njihov značilen čir-čirik, na cvetočih spomladanskih travnikih. Tudi to je želja in sporočilo srečanja v Jerebičjem dolu.
Avtor prispevka: Ljubo Mohorič
Vabljeni vsi, ki se nam želite pridružiti in aktivno sodelovati pri poskusu reintrodukcije jerebic v Vipavsko dolino. Več o krožku
Foto: Eva Mermolja
