Mobilnost Erasmus+ v Ayamonteju, Španija

Izkušnja skupine Aydole (Ajdole)

Včasih se odločimo za korak, ki deluje kot običajno potovanje, a se izkaže za eno najbogatejših življenjskih izkušenj. Pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina smo se udeležili mednarodne izmenjave Erasmus+ v španskem mestu Ayamonte. Našo skupino, ki smo jo ponosno poimenovali Ajdole, je sestavljalo devet članov: šest slušateljev, starejših od 68 let, osebna asistentka ter dve mentorici. Z jasnimi usmeritvami in spodbudo nas je na pot pospremila vodja programa, zaradi katere smo hitro spoznali, da vstopamo v projekt, ki zahteva odprtost, radovednost, aktivno delovanje in soustvarjanje.

»Kdorkoli se neha učiti, je star, pa naj ima dvajset ali osemdeset let.

Kdorkoli se še naprej uči, ostaja mlad.«  (Henry Ford)

Pot na jug in prva spoznavanja

Naša pustolovščina se je začela v soboto, 18. oktobra, ob 10. uri na zbirnem mestu pred Hoferjem. Že med vožnjo do letališča Bergamo v Milanu smo se začeli odlično spoznavati. Že na letalu proti portugalskemu Faru nas je pričakal prvi preizkus potrpežljivosti, saj smo zaradi tehnične napake na vzlet čakali dve uri. Začetno čakanje smo spremenili v priložnost za smeh in pogovore. V krasen hotel Don Diego v Ayamonteju smo prispeli šele pozno zvečer.

Že naslednji dan smo se zagnano lotili programa. Jutro smo začeli s telovadbo v parku ter preizkušanjem mobilne aplikacije za opazovanje in poslušanje ptic. Po učni uri angleščine, raziskovanju mesta in kosilu s pokušino odličnih španskih jedi je zvečer sledil ključni trenutek tedna, skupna večerja s predstavniki španske univerze EOI Ayamonte in udeleženci iz Finske. S prvimi spoznavnimi besedami v angleščini smo hitro prebili led, sedežni red pa nas je že takoj razporedil v mešane mednarodne skupine, v katerih smo nato sodelovali ves teden.

Narava, ustvarjalnost in obisk Portugalske

V torek so nas prevzeli narava, ustvarjalnost in obisk Portugalske. Zjutraj nas je prisrčno pozdravila Esther Cores Bilbao, direktorica jezikovne šole za odrasle EOI iz Ayamonteja ter se z nami odpeljala v naravni rezervat Los Enebrales v Punta Umbríi. Z mobilno aplikacijo smo v skupinah prepoznavali rastline in njihovo uporabnost, nato pa uživali na peščeni plaži ob Atlantskem oceanu. Pogumni smo namočili noge v vodo in nabrali školjke za spomin, naš Gregor pa je s pomočjo skupine in dobro voljo premagal vse terenske ovire. Bili smo odlično razpoloženi, saj smo se vse skupine izkazale pri raziskovalnih nalogah.

Pot smo nadaljevali čez mejno reko Guadiano na Portugalsko, v kraj Vila Real de Santo António. Po kosilu z izbranimi morskimi in mesnimi jedmi nas je na univerzi Akivida prijazno sprejel direktor, nato pa smo ustvarjali na delavnicah šivanja in slikanja z oljnimi barvami.

Tudi v sredo smo obiskali Portugalsko, a smo reko Guadiano prečkali s trajektom. Na univerzi Akivida so se nekateri ponovno posvetili šivanju, drugi pa predavanju o zdravem prehranskem slogu Špancev. Ta dan je bil za nas Ajdole prav poseben, saj smo v angleščini ponosno predstavili Ljudsko univerzo Ajdovščina, naše mesto in Slovenijo. Ženske smo nosile ogrlice s klekljano čipko, moška pa broško v obliki lipovega lista, vse prisotne pa smo navdušili z domačo potico in Fructalovimi sadnimi rezinami. Popoldne smo se na jezikovni šoli za odrasle EOI Do Mundo Lume najprej udeležili jezikovnih programov, potem pa se za nekaj ur vrnili v otroška leta in se s Finci igrali ristanc (gobo), med dvema ognjema, vodenje žogice skozi ovire ter policaje in lopove. Glasen smeh je dokazal, da otroški duh v nas še živi in ne bo zamrl.

Zgodovina, kulturna dediščina in ribiška tradicija

Četrtek je bil namenjen odkrivanju kulturne in naravne dediščine. Dopoldne smo se podali na »lov za zakladom« po ulicah Ayamonteja. Spoznavali smo zgodbo Rodriga de Jereza, ki je v Evropo prinesel tobak, ter občudovali trg Plaza de la Laguna s klopmi iz tradicionalnih keramičnih ploščic (azulejos), ki pripovedujejo zgodovino mesta.

Pot nas je nato vodila v obmorsko mesto Isla Cristina. Ogledali smo si cerkev žalostne Matere Božje (Nuestra Señora de los Dolores) in spoznali tradicijo španskega velikega tedna, nato pa obiskali ribjo tržnico ter spremljali značilno licitiranje rib. Na izletu s čolnom nas je navdušil preplet Atlantika, rečnih rokavov in slanih močvirij, polnih ptic. Opazovali smo, kako plimovanje v vodnem rokavu Río Carreras spreminja pokrajino, ter občudovali mogočni izliv reke Guadiane v ocean.

Slovo in nepozabni vtisi

V petek se je naš teden prevesil v zaključek. Po jutranji telovadbi je na univerzi EOI sledila zabavna podelitev priznanj za tekmovalne dosežke in ekipni duh. Bili smo enotni, da smo vsi zmagovalci! Na svečanem poslovilnem kosilu v restavraciji El Convento smo se v prisrčnih objemih poslovili od španskih in finskih prijateljev. Kljub začetnim jezikovnim zadregam smo s preprosto angleščino, mimiko in dobro voljo spoznali, da je za razumevanje najpomembnejše odprto srce. Popoldne smo opravili še zadnji sprehod po mestu, zvečer pa nas je globoko ganila strastna predstava flamenka. V soboto zjutraj smo se polni nepozabnih vtisov odpravili proti domu.

Kaj nam je prinesla izkušnja?

V enem tednu smo iz skupine posameznikov postali povezana skupnost Ajdole, v kateri je vsak prispeval svoj kamenček v mozaik. Katja nas je bogatila s humorjem, idejami in srčnostjo, Stanka je s pozornim očesom in radovednostjo beležila naše vtise. Gregor je bil s svojo vztrajnostjo in pogumom vsem v navdih, Beti nas je navduševala s potrpežljivostjo in prijaznostjo, Jože je bil steber zanesljivosti in pomoči. Irena je srčno in iznajdljivo premostila jezikovne ovire pri vzpostavljanju stikov, Zorka pa je s fotoaparatom ohranila naše spomine za prihodnja leta. Nadvse hvaležni smo spremljevalkama Blanki in Mojci, ki sta z mladostno energijo in srčnim odnosom povsem zabrisali generacijske razlike.

Iz Španije smo se vrnili bogatejši za nova znanja, prijateljstva in dragoceno spoznanje, da se življenje z upokojitvijo ne ustavi. Nikoli nismo prestari za nove začetke, potrebujemo le pogum za prvi korak. Hvala LU Ajdovščina in programu Erasmus+!

»Domov nismo prinesli le kovčkov polnih spominkov, temveč srca polna novih prijateljstev in dokaz, da najlepša poglavja življenja pišemo takrat, ko si upamo stopiti iz znanega.«  (Ajdole)

Skupinska mobilnost je potekala v okviru programa Erasmus+ mobilnosti za področje izobraževanja odraslih. Financirala  jo je Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in menja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna nit Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Članek sta zapisali Irena Vidmar in Stanka Hari, udeleženki mobilnosti.

 

Dostopnost

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.