Helena Furlan, po izobrazbi diplomirana organizatorka menedžerka kadrovskih in izobraževalnih procesov, ima skoraj 30-letne delovne izkušnje in je na Ljudski univerzi Ajdovščina organizatorka izobraževanja odraslih. Njeno delovno področje je izjemno bogato in raznoliko: večinoma izvaja informiranje in svetovanje za izobraževanje ter karierni razvoj, poleg tega pa vodi tudi področje tečajev in izpitov iz slovenščine za tujce in področje študijskih krožkov.
Za začetek povejva kaj o informiranju in poglobljenem svetovanju za izobraževanje in karierni razvoj, ki ga izvajate na Ljudski univerzi Ajdovščina. Kakšen bi bil vaš napotek vsem tistim, ki si želijo priti do določene stopnje izobrazbe, a mogoče oklevajo pri tem, da bi naredili prvi korak?
V Sloveniji smo eno od središč, ki se ukvarja z informiranjem in s poglobljenim svetovanjem za izobraževanje ter karierni razvoj. To dejavnost izvajamo na območjih občin Ajdovščina, Vipava in Idrija.Posameznikom nudimo informacije o možnostih izobraževanja po celi Sloveniji, ne samo v naši organizaciji. Pomagamo tudi pri učnih težavah in ko se posamezniki znajdejo v stiski pri iskanju zaposlitve. Takrat smo na voljo za poglobljeno svetovanje. Pomembno je, da gre za osebe, ki so starejše od 15 let, ki jim skozi pogovor nudimo nasvet ali informacijo, kakšno formalno in neformalno izobraževanje sploh obstaja. Pomagamo jim pri odločanju in pri izbiri ustreznega izobraževalnega programa, tudi če to ni ravno v Ajdovščini. Imamo namreč pregled nad vsemi izobraževalnimi programi, ki obstajajo in potekajo v Sloveniji. Svetujemo jim tudi, kako naj se učenja lotijo, kako lahko odpravijo ovire za uspešno izobraževanje in učenje, lahko jim pomagamo tudi pri pripravi načrta za nadaljnje izobraževanje in za poklicno pot. Prav tako jim pomagamo pri pisanju življenjepisa, pisanju ponudb za delo in pri iskanju zaposlitve. Svetujemo jim, kako se lahko prekvalificirajo iz enega poklica v drugega. To svetovanje poteka že vrsto let. Dober nasvet na področju učenja in izobraževanja je namreč prav tako pomemben kot na katerem koli področju človekovega življenja. Če dobiš dober nasvet, boš prej prišel do cilja, boš lažje prišel do cilja, boš ceneje ali brezplačno prišel do svojega cilja in boš na koncu bolj zadovoljen, kot če bi sam nekaj iskal brez ustreznih informacij. Tistim, ki si želijo priti do določene stopnje izobrazbe ali do nekega neformalnega znanja, pa mogoče oklevajo pri tem, da bi naredili prvi korak, vedno svetujem, naj ne čakajo. Naj pridejo čimprej k nam, saj je svetovanje brezplačno. Poleg tega pa nam je že veliko ljudi potrdilo, da so bili s svetovanjem zelo zadovoljni in da bi prišli že prej, če bi vedeli, da obstaja in kako koristno je.
Ljudska univerza Ajdovščina izvaja tudi tečaje slovenščine, ki so namenjeni tujcem, skrbite pa tudi za njihovo informiranje in svetovanje. Nam lahko predstavite te programe?
Ljudska univerza Ajdovščina tujcem že vrsto let ponuja različne vrste tečajev za učenje slovenskega jezika. Tako se lahko odločijo za popolnoma začetniško stopnjo, imamo tudi nekoliko višja nivoja A1 in nivo A2, letos pa bomo prvič ponudili še stopnjo B1. Pri izvedbi teh tečajev sodelujemo predvsem z Občino Ajdovščina, ki jih finančno podpira. Za posamezne naročnike, predvsem tuje zdravnike, pripravljamo priprave za izpit na nivoju B2 C1. Ljudska univerza Ajdovščina je hkrati tudi izvajalec programa Začetna integracija priseljencev – ZIP, kjer sodelujemo z Uradom vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Tovrstna integracija resnično poteka postopoma. Pri tem tuje državljane selekcioniramo glede na njihovo predznanje jezika, glede na to, kateri je njihov materni jezik, in s pomočjo različnih pristopov in gradiv, ki jih pripravijo naši učitelji, se njihova učna pot različno odvija. Nekateri tujci so tako motivirani, da se odločijo za vzporedni obisk več tečajev, večinoma pa tečaje obiskujejo postopoma – najprej osvojijo en nivo in se nato odločijo za naslednjega. Se pa znotraj učenja slovenskega jezika vedno seznanijo tudi s kulturo v Sloveniji, kakšna je tukajšnja tradicija in kakšne so slovenske navade. Sicer pa so tečaji slovenščine za tujce raznolikih dolžin, nekateri potekajo zjutraj, drugi popoldan, s čimer se prilagajamo tako mamicam, ki so doma, kot tistim, ki so v naši državi zaposleni. Izvedba tečaja je odvisna tudi od naročnika oziroma financerja. Velikokrat izvajamo tečaje tudi za različna podjetja, ki imajo zaposlene tujce ali za manjše zainteresirane skupine (npr. skupino šoferjev, ki se lahko uči samo ob vikendih). Tečaji potekajo tudi izven naše stavbe, v podjetjih, ali celo izven ajdovske občine.
Kakšno je po vaših opažanjih zanimanje tujcev za te programe?
Zanimanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Nekateri so zelo, zelo zainteresirani za učenje, drugi spet nekoliko manj. Tisti, ki se zelo zanimajo za te programe, so običajno priseljenci, ki so si v Sloveniji ustvarili družino ali pridobili možnost zaposlitve. Hkrati se zavedajo, da bodo potrebovali dobro znanje jezika, da bodo lažje delali in živeli. Tako smo že imeli primere, ko so tujci obiskovali več tečajev vzporedno. Spet drugi pa pridejo k nam zato, ker na upravni enoti potrebujejo potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika ali pa potrdilo o opravljenem tečaju slovenskega jezika, da uredijo različne zadeve, na primer pridobijo državljanstvo. Ljudska univerza Ajdovščina v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik (Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) izvaja izpite iz znanja slovenščine. Do petkrat letno organizira izpite iz slovenskega jezika na nivoju A1, kjer sodeluje tudi z Zavodom RS za zaposlovanje, in do petkrat letno tudi na nivoju A2B1. Na ta račun pa k nam prihaja največ tujcev.
Se število tujcev, ki pri vas obiskujejo programe, ki so namenjeni njihovi integraciji in učenju slovenskega jezika, v zadnjih letih povečuje?
Se. Sicer je še vedno največ tistih, ki so z območja nekdanje Jugoslavije. Čedalje več pa je tistih tujcev, ki so državljani iz držav tretjega sveta, ki so za nas precej eksotične. V daljše programe letno vključimo skoraj sto tujcev, potem pa je še 170 takih, ki pridejo vsako leto na izpit iz slovenščine A1 in A2B1. Na te izpite v Ajdovščino prihajajo iz cele Slovenije, od Jesenic do Kopra in Ljubljane ter Idrije.
Slovenščine se ni ravno lahko naučiti. Kako tečajnikom pri tem pomagate, jih spodbujate, motivirate?
Slovenščina je res nekoliko težji jezik, za učenje pa tujce spodbujajo in motivirajo predvsem naši učitelji z zelo različnimi pristopi in metodami dela, tudi s pomočjo iger in orodij, ki so pripravljena za popolne začetnike. Organizatorji tovrstnih izobraževanj pa poskrbimo za to, da je izvedba tečaja prilagojena znanju in potrebam tečajnikov. Za začetnike organiziramo tečaje enkrat tedensko, za tiste, ki že nekaj jezika znajo, pa pripravljamo tečaje večkrat na teden. Tako udeležencem omogočimo, da lažje sprejemajo snov in hitreje pridejo do svojega cilja. Spodbujamo jih tudi v uvodnem pogovoru, kjer tako organizatorji kot učitelji spoznavamo njihovo ozadje, zakaj so prišli k nam, katere cilje so si zastavili in kakšne so njihove ovire (delo v več izmenah, majhni otroci, nizka izobrazba in drugo). Temu potem prilagajamo svoje delo tako, da odpravimo čim več teh ovir za učenje. Večinoma so tujci resnično zelo motivirani, da bi se naučili slovenščine. Veliko sprašujejo o tem, kdo jih bo učil, kako bo potekalo učenje, kaj lahko naredijo še sami… V tem primeru jim posredujemo ustrezne informacije in gradiva. Seznanimo jih tudi z možnostjo učenja v Središču za samostojno učenje. Če pride do osipa, se to zgodi predvsem zato, ker je učenje ob službi in družinskih obveznostih zanje prenaporno. Obstajajo pa tudi taki, ki za učenje niso tako zelo motivirani. Ti bi radi čim prej prišli do konca tečaja ali do uspešno opravljenega izpita iz slovenskega jezika. Ko pridejo na izpit, se pri takih izkaže, da bo treba pokazati več znanja. V takšnih primerih motiv za učenje slovenščine opazno zrase, zanima jih, kdaj bomo organizirali priprave na izpite. Priprave seveda ponujamo pred vsakim izpitom, omogočimo pa tudi individualno učenje za tiste, ki imajo specifične potrebe.
Katere vrste svetovanja in informacij pa tujci, ki obiskujejo Ljudsko univerzo Ajdovščina, poleg jezikovnih tečajev še iščejo? Kako jim pri tem pomagate?
So posamezniki, ki bi radi svojo, v tujini pridobljeno izobrazbo, ovrednotili in potrdili v Sloveniji, s ciljem nadaljnjega šolanja ali zaposlitve. Pri tem jim seveda lahko pomagamo in skupaj pripravimo vlogo za institucijo, ki potem izda potrdilo o njihovi izobrazbi, ki bi jim bila priznana v Sloveniji. Nekaterim, ki imajo samo neformalno in priložnostno pridobljena znanja, lahko omogočimo postopek vrednotenja, da pridobijo pisno mnenje o njihovih znanjih. Kar vrsto let smo bili tudi izvajalci postopkov za pridobitev različnih NPK (nacionalnih poklicnih kvalifikacij), v katere so se vključevali tudi tujci, ki so tako pridobili možnost za zaposlitev. Čeprav jih sedaj ne ponujamo več, zainteresirane še vedno informiramo in usmerjamo k drugim izvajalcem. Mlade do 29 let lahko usmerimo v program PUM-O, kjer pridobivajo prve slovenske besede, nova znanja in znanstva. Mentorji jim pomagajo tudi pri dokončanju izobraževanj in razvoju veščin za iskanje zaposlitve. Tako se lažje vključijo v našo družbo.
Vodite pa tudi področje študijskih krožkov.
Ljudska univerza Ajdovščina izvaja študijske krožke že več kot 20 let. Vsako leto organiziramo dejavnost dveh do treh krožkov v Ajdovščini ali v okoliških vaseh. Letos so udeleženci kuhali, raziskovali tradicijo balinanja in se učili o samooskrbi v času vedno večjih podnebnih sprememb. Včasih smo izvedli še več krožkov, saj je bilo na voljo več sredstev. To je brezplačna oblika prostovoljnega učenja odraslih, ki poteka zelo sproščeno. Udeleženci krožka sami določajo, kaj se bodo učili, kje in kako. Ob zaključku krožka osvojene novosti predstavijo v obliki predavanj, razstav, ekskurzij, izdaje brošur, s čimer odrazijo vsebino krožka in ustvarjalnost udeležencev ter prispevajo k razvoju svojega kraja.
September, 2025