Mojca Knez, po poklicu diplomirana ekonomistka, je na Ljudski univerzi Ajdovščina kot samostojna strokovna delavka zaposlena od maja 2024. Je tisti člen kolektiva, ki skrbi, da je administracija ustanove brezhibna, kar med drugim pomeni, da je zadnja kontrola izdanih računov in podpisanih pogodb, poleg tega pa skrbi tudi administrativno izvajanje projektov, na katere se Ljudska univerza Ajdovščina uspešno prijavi. Skrbi pa še za marsikaj drugega.
Mojca, vi ste na Ljudsko univerzo Ajdovščina prišli iz popolnoma drugačnih vod, saj se bili kot ekonomistka prej zaposleni v bančništvu. Je bil prehod na področje, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, za vas težak?
Da, moram priznati, da je bil. Že prehod iz gospodarstva v javni sektor je bil velik korak. Gre za namreč za dve zelo različni sferi, ki drugače funkcionirata, tako v načinu dela kot tudi v tem, kako so določene stvari razložene. Če sta v gospodarstvu bolj pomembna finančni plan in realizacija, so v javnem sektorju stvari vseeno nekoliko drugačne. V javnem sektorju je poudarek bolj na človeku in poti, kako načrt skupaj uresničiti. Druga pomembna razlika med mojim prejšnjim in zdajšnjim delovnim mestom pa je ta, da sem bila prej zaposlena v strogo finančnem sektorju, kjer sem se ukvarjala z lastnino, denarjem in naložbami, torej s stvarmi, ki so za veliko večino ljudi zelo občutljive. Ko sem prišla na Ljudsko univerzo Ajdovščina, se mi je odprl drugačen svet, in sicer v pozitivnem smislu. Tu se namreč posvečaš človeku, njegovemu delu in vrednotam. Prav tako kot tudi širitvi njegovega znanja in obzorij. To me je, moram reči, fasciniralo. Bila je res pozitivna sprememba. Poleg tega, da sem prišla v zelo drugačno delovno okolje, sem morala spremeniti tudi način mišljenja. Da ni več pomembno le materialno, ampak nekaj intelektualnega, osebnostnega, človeškega. Tudi če gre le za en nasmeh.
Ste morali ob spremembi poklicne kariere pridobiti tudi kakšne nove veščine in znanja? Kaj je bil za vas v novi službi največji izziv?
Seveda. Če deluješ v gospodarstvu, imaš ogromno znanja, a to je zelo specifično znanje, ne gre za širino. Kar se tiče uporabe znanj in orodij, je v gospodarstvu težnja taka, da se teh znanj, orodij in veščin naučiš čimprej, da ti čimbolj olajšajo delo in da si čimbolj usmerjen k realizaciji plana. Če nekaterih stvari ne znaš, pač pokličeš podporno službo. Ko sem prišla na Ljudsko univerzo Ajdovščina, sem zamenjala to vlogo, saj sem sama postala podporna služba. Pri administraciji in papirologiji moraš biti natančen in poskrbeti, da vse stvari tečejo. To mi zelo leži. Seveda skrbim tudi za druga področja, kot so finance, pa tudi za prav osnovna področja, kamor spadata požarna varnost in varovanje. Na začetku me je bilo tega strah, saj sem se spraševala, ali sem sposobna poskrbeti še za to. Ko narediš prve korake, ugotoviš, da nekatere stvari že obvladaš (smeh).
Za kaj ste zadolženi na Ljudski univerzi Ajdovščina in s čim vse se ukvarjate?
Če se lahko malo pošalim, sem deklica za vse (smeh), kar sploh ni slabo. Ker je namreč moje delo zelo razgibano, zelo raznoliko, nikoli mi ni dolgčas. Začneš eno stvar, potem te zmoti druga in vmes pride še tretja. V enem dnevu tako lahko počneš pet stvari in nobene ne dokončaš. To te čaka naslednji dan. Skrbeti moram, da so urejene vse stvari, da lahko javni zavod funkcionira. Ker smo majhen zavod, denimo, nimamo hišnika. Tako sem jaz vez med Ljudsko univerzo Ajdovščina in nekom, ki mora poskrbeti za vsa potrebna popravila. Skrbim tudi za vse, kar spada pod administracijo, ponudbe, zahtevke, delovne izkaze. Pri slednjih ne gre za to, da delo opravljam namesto nekoga drugega, ampak prekontroliram tisto, kar naredijo sodelavci, sploh kar se tiče pogodb z izvajalci posameznih del. Pogodbe, ki gredo z Ljudske univerze Ajdovščina, morajo biti vredne besede pogodba. Sem pa tudi zadolžena za trženje prostorov Ljudske univerze Ajdovščina za zunanje interesente.
Kakšno zanimanje vlada za najem prostorov Ljudske univerze Ajdovščina?
Zanimanje je izredno veliko, kar je razumljivo, saj prostorov za predavanja, različne predstavitve in srečanja v Ajdovščini primanjkuje. Moram pa izpostaviti, da Ljudska univerza Ajdovščina ni lastnik prostorov na Stritarjevi ulici 1a, ampak je najemnica teh prostorov. Ti so namreč v lasti občine Ajdovščina. Glede na to, da se je dejavnost Ljudske univerze Ajdovščina zelo povečala, smo zapolnili prostore do te mere, da si jih je težko izposoditi oziroma do njih ni mogoče priti tako enostavno kot v preteklosti. Imamo namreč resnično veliko predavanj in tečajev, zato so prostori stalno zasedeni oziroma so zasedeni v takih urah, ki so tudi za druge najbolj zanimive. Prostore izposojamo izključno in samo v kulturne in izobraževalne namene tudi med konci tedna. Občasno so na voljo tudi za tiste dejavnosti, ki pomenijo doprinos za lokalno skupnost. Naj dodam, da zelo dobro sodelujemo z Društvom upokojencev Ajdovščina, s katerimi si delimo prostore na Stritarjevi ulici 1a. Drug drugemu gremo vedno naproti, pomagamo si po svojih najboljših močeh.
Vrniva se še malce k administraciji. Kako zahtevno je skrbeti za vso administracijo Ljudske univerze Ajdovščina in za to, da so vsi projekti, pri katerih Ljudska univerza Ajdovščina sodeluje, administrativno ustrezno izpeljani?
V administrativnem delu sem običajno tista, ki na koncu pregleda in uredi vse papirje. Seveda je to velika odgovornost, saj morajo vse stvari, ko gredo od mene, držati v celoti. Poleg tega sem podpora ekipi zaposlenih na Ljudski univerzi Ajdovščina in poskušam olajšati delo povsod tam, kjer je nesmiselno, da bi brez potrebe izgubljali čas.
September, 2025