Eva Mermolja, po izobrazbi mag. medkult. menedž., dipl. ekon., je na čelu Ljudske univerze Ajdovščina od leta 2015. Pod njenim vodstvom se število programov, ki jih Ljudska univerza Ajdovščina izvaja, iz leta v leto povečuje, število udeležencev, ki jih obiskujejo, pa se na letni ravni giblje okrog številke 3000. Pred kratkim je bil Evi Mermolja zaupan že tretji mandat vodenja Ljudske univerze Ajdovščina, ki prinaša tudi nov razvojni program osrednje ustanove na področju izobraževanja odraslih v Vipavski dolini.
Ljudska univerza Ajdovščina se lahko pohvali z raznolikimi in pestrimi izobraževalnimi programi, uspešni ste pri prijavah za izvedbo različnih projektov, tudi kadrovsko ste se v zadnjem času precej okrepili. Katere so po vašem mnenju največje prednosti Ljudske univerze Ajdovščina, kaj vas dela drugačne?
Mnoge ljudske univerze ljudje povezujejo z osnovno šolo za odrasle in formalnim izobraževanjem, a naš fokus je predvsem na neformalnem izobraževanju in projektnem delu. Za razliko od drugih ljudskih univerz se v Ajdovščini nikoli nismo mogli nasloniti zgolj na izvajanje formalnega izobraževanja, saj imamo v bližini – v Novi Gorici in Postojni – dva velika šolska centra, ki pokrivata področje srednješolskega strokovnega in poklicnega izobraževanja. Tudi potrebe po organizaciji osnovne šole za odrasle v našem okolju ni.
Prepoznavamo pa velike potrebe na različnih področjih, na katere lahko odgovorimo z neformalnimi izobraževalnimi programi. Pri tem imam v mislih zelo raznolike programe – od tistih, ki naslavljajo pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, do programov, kjer je poudarek na socialnem vključevanju, osebni rasti oziroma posameznikovih interesih. Velik poudarek namenjamo tudi programom integracije in učenju slovenskega jezika za migrante.
Zelo pomembno je, da naše programe ne izvajamo le v Ajdovščini, temveč tudi v okoliških krajih in vaseh. To se je izkazalo kot velika prednost, saj s prisotnostjo programov po vaseh prispevamo k večji živahnosti krajev, povezanosti med ljudmi in večjemu dogajanju v lokalnem okolju. Vedno izhajamo iz potreb lokalnega okolja. Tudi programi, ki jih razvijamo, so zasnovani kot odgovor na potrebe lokalnega prebivalstva, skupnosti ter seveda gospodarstva.
Je težko vzpostaviti uspešne povezave med izobraževalno ustanovo, lokalno skupnostjo in gospodarstvom?
Verjamem, da uspešno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, lokalno skupnostjo in gospodarstvom nastaja tam, kjer obstaja skupna vizija in pripravljenost za sodelovanje. Sodelovanje je ključno. Ocenjujem tudi, da je zavedanje lokalne skupnosti o pomenu tovrstnega sodelovanja pri nas na resnično visoki ravni. Tu bi rada izpostavila Občino Ajdovščina, ki je izjemno odprta in izhaja iz tega, kaj je dobro za lokalno okolje in kakšen doprinos bo neka zadeva imela. Zagotovo moramo tu delovati skupaj, z roko v roki, saj bomo le na ta način lahko uspešni. Včasih se gospodarstvo obrne na občino z neko težavo in potem skupaj poiščemo rešitve. Sicer pa se Ljudska univerza Ajdovščina tudi sama vključuje v različne organizacije in različna partnerstva v lokalnem okolju. Pogosto tudi sami prevzemamo pobudo ter spodbujamo sodelovanje med deležniki – z organizacijo skupnih dogodkov, sodelovanjem pri načrtovanju programov in podpornih storitev ter z izmenjavo informacij in dobrih praks.
Delujemo seveda tudi na širši regionalni in nacionalni ravni. Povezovanje in sodelovanje sta v tem procesu ključna; nikoli ne moreš sam doseči takega rezultata in takega doprinosa, kot če ga ustvariš skupaj.
Ljudska univerza Ajdovščina orje ledino tudi pri projektih, ki so pomembni na področju gospodarstva.
Z gospodarstvom tesno sodelujemo. To sodelovanje se je začelo krepiti pred desetimi leti, ko smo izdelali analizo potreb gospodarstva po kadrih in v njej dobili celosten vpogled nad takratnimi potrebami lokalnega gospodarstva. Takrat smo stopili v stik z delodajalci, podjetniki, direktorji podjetij in na ta način dobili zelo dober vpogled v potrebe podjetij. Naše sodelovanje se je krepilo tudi pri organizaciji dogodka InCastra, ki ga izvajamo po naročilu občine Ajdovščina, in sicer že od leta 2017. Podjetja prvi dan dogodka šolajoči mladini na široko odprejo vrata, mladi spoznavajo poklice in dejavnosti podjetij. Drugi dan pa se na osrednjem prizorišču, zdaj že tradicionalno na letališču v Ajdovščini, podjetja predstavijo širši javnosti. S podjetji sodelujemo tudi pri razvoju zaposlenih, pri tem pa izhajamo iz potreb in interesa podjetij. Zanje smo razvili več programov, prilagojenih njihovim potrebam. Danes se podjetja soočajo z izzivi zagotavljanja kadrov. Cilj podjetja je zagotovo ohraniti zaposlene na delovnih mestih in zagotoviti, da so kompetentni za opravljanje nalog pa tudi zavzeti in motivirani. Izobraževanje zagotovo lahko k temu pripomore.
Kateri so najbolj vidni učinki vlaganja podjetij v zaposlene? Kje se vidijo največje spremembe oziroma največji preboji?
Včasih so neposredni rezultati in učinki vidni zelo hitro, včasih pa je te učinke težje izmeriti. Ko govorimo o razvoju temeljnih kompetenc, ne moremo pričakovati velikih sprememb v zelo kratkem času. Zato so tudi programi, ki naslavljajo temeljne kompetence, daljši, pogosto trajajo več kot 40 ali celo 100 ur. Tudi sicer so se ti programi izkazali kot zelo potrebni. Morda pri tem najprej pomislimo na digitalne kompetence, a velika potreba je na različnih področjih pismenosti, od bralne, matematične, finančne in drugih. Temu potrjujejo tudi rezultati raziskav pismenosti kažejo na zelo nizko raven pismenosti v Sloveniji.
Izobraževanje odraslih je povsem drugačno od klasičnega formalnega izobraževanja, skozi katerega je šel vsak odrasel. Marsikdo ima precej negativne izkušnje in pogosto sprva ni motiviran za izobraževanje. A hitro se to spremeni, ko se enkrat vključi, zelo rad sodeluje. Odrasli imamo že določene življenjske izkušnje, različna znanja in na vse to se pri učenju naslonimo. Izobraževanje pozitivno vpliva na posameznika, njegovo samozavest in motivacijo. Marsikdo je po zaključenem izobraževanju hvaležen podjetju, da ga je napotilo. Pomeni potrditev, da je delodajalcu mar zanj, saj vanj vlaga in mu je pomemben. Oseba s pozitivno izkušnjo bo po vsej verjetnosti tudi sama iskala možnosti za učenje, kar ima pozitiven vpliv na različne vidike njegovega življenja. Sama sem prepričana, da morajo tudi delodajalci gledati celostno na zaposlenega, zato je lahko vsaka vsebina, ki pozitivno vpliva na posameznika dobra izbira. Tako lahko imamo pri napotovanju zaposlenih na izobraževanje v mislih tudi njegovo osebno rast, zdrav življenjski slog, ustvarjalnost,… Čeprav priznam, da delodajalci to pogosto neradi slišijo. Če pa pomislimo, kako lahko ti programi pozitivno vplivajo na njegov odnos do sebe in drugih, na njihovo počutje in zadovoljstvo, lahko zagotovo prepoznamo njihov pozitiven vpliv na njegovo delo.
Sicer pa opažam, da podjetja vse bolj prepoznavajo pomen izobraževanja zaposlenih, tudi kot pomemben ukrep za ohranjaje kompetentnih in zavzetih zaposlenih.
Nov mandat na čelu Ljudske univerze Ajdovščina prinaša tudi nov razvojni program. Na kaj se boste v njem najbolj osredotočili?
Za naslednjih pet let pripravljamo več strateških projektov, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Opredelili smo štiri prednostna področja, ki jim bomo namenil največ pozornosti. To so digitalizacija, zeleni prehod, trajnostni razvoj in medkulturnost. Na področju medkulturnosti si bomo prizadevali spodbujati kulturno raznolikost in vzajemno spoštovanje, olajšati vključevanje priseljencev v skupnost ter krepiti ozaveščenost o pomenu medkulturnega dialoga in sprejemanja raznolikosti. Soočamo se z demografski spremembami, ki zahtevajo tudi prilagodljivost izobraževalnih programov, vseživljenjsko učenje pa je postalo nuja. Tega ne gre spregledati. Želimo si imeti aktivne in vključene prebivalce v družbo, predvsem pa si želimo krepiti medgeneracijsko sodelovanje in spodbujati socialno vključevanje. Zato bomo razvijali programe za izboljšanje kakovosti življenja in temeljnih kompetenc. Ker so digitalne kompetence ene od temeljnih kompetenc, bi radi povečali digitalno pismenost vseh ciljnih skupin. Prav tako nameravamo še okrepiti uporabo sodobne tehnologije, izboljšati dostopnost do e-izobraževanja, pa tudi uporaba umetne inteligence v izobraževanju v prihodnje zagotovo ne bo izjema. Na področju zelenega prehoda se bomo trudili za zagotavljanje sinergij med gospodarskim razvojem in kakovostjo življenja, kar nas sili spodbujati ozaveščenost o pomenu trajnostnega razvoja in zelenega prehoda vseh skupin in dejavnosti, ki k temu prispevajo. Naj dodam, da smo si na Ljudski univerz Ajdovščina v sklopu razvojnega programa zadali še štiri specifična prednostna področja: povečati prepoznavnost Ljudske univerze Ajdovščina in promovirati vseživljenjsko učenje, povečati dostopnost za vse ciljne skupine, krepiti partnerstvo in sodelovanje ter zagotavljati odličnost naših programov.
Čaka vas torej veliko dela.
Res je. Pravzaprav smo postavili zelo dobre temelje, na katerih bomo gradili. Tu bom izpostavila le nekatere večje projekte, ki jim bomo tudi v prihodnje namenili veliko pozornosti: Večgeneracijski center Goriške-VGC Goriške, Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O+) in IPO – izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji. Izpostaviti gre tudi svetovalno dejavnost, ki jo izvajamo kot javno službo in zagotovo Letni program izobraževanja odraslih v Občini Ajdovščina, ki ga vsako leto sprejme občina in ga tudi financira. Ta program se je že v preteklosti izkazal kot zelo dober, saj se z njim lahko neposredno in zelo hitro odzovemo na potrebe lokalnega okolja. Naša vizija je jasno začrtana, cilji pa ambiciozni – in prepričana sem, da jih bomo v prihodnjih letih uspešno uresničevali. Ključno pri tem bo sodelovanje, ki se že danes kaže kot naša velika prednost. Skupaj z zaposlenimi, zunanjimi sodelavci, udeleženci in partnerji na vseh ravneh bomo naše cilje postopno in zavezano uresničevali.
September, 2025