Uvodni dogodek letošnje InCastre 2024 so na torkovi okrogli mizi v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini zaznamovali eminentni gostje, ki so odprli perečo problematiko skrbi za zdravje na delovnem mestu. Odgovor je v procesu in ne v dejanju, so bili sklepčni dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. Erik Brecelj, dr. med. in dr. Aleksander Zadel. Pravica do odklopa pa – »neumnost«.
Slovenija je po številu bolniških odsotnosti v samem vrhu Evrope. Najpogostejše so kostno-mišične bolezni, na drugem mestu pa so poškodbe. Statistika pravi, da so več bolniško odsotni delavci v javnem sektorju. Zakaj? »Jaz ne vidim razlike, zakaj bi bili delavci v javnem sektorju bolj bolni,« je komentiral situacijo psiholog dr. Aleksander Zadel in izpostavil, da javnega sektorja ne bomo rešili z višjimi plačami, temveč s kadrovskimi spremembami, ki bodo poskrbele za medsebojno spoštovanje in razumevanje.
Mag. Mateja Tišler, direktorica kadrovske službe pri Ljubljanskih mlekarnah, ki zaposluje več kot 600 delavcev je opozorila, da se s skrbjo za zdravje zaposlenih zadovoljstvo delavcev sicer veča, a se hkrati veča tudi absentizem. »Breme delodajalca je izgubljenih 7 milijonov delovnih dni. Lani 6 milijonov in pol,« je izpostavila.
Dr. Metoda Dodič Fikfak, dolgoletna predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, družine in športa, je v repliki izpostavila problem neomejeno dolgega bolniškega staleža, ki ga med vsemi evropskimi državami priznava samo Slovenija.
O pomenu delovne rehabilitacije je spregovoril kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani dr. Erik Brecelj dr. med.:»Že ob postavitvi diagnoze bi morali začeti razmišljati o projektu pospešene rehabilitacije. Delovne terapije. Jaz imam bolnike, ki si želijo delati. Toplice po končanem zdravljenju – to je za moje pojme ena velika bedarija. Če bi izvajali delovno rehabilitacijo, bi bili rezultati boljši.«
Po 3 mesecih bolniške odsotnosti obstaja 50 % možnost, da se delavec vrne, kažejo študije. Po 1-letni odsotnosti je ta verjetnost praktično ničelna. »Delo je vedenje,« je komentiral dr. Zadel: »Z vedenjem mi zadovoljujemo svoje potrebe. Delo je tako kompleksno vedenje, da zadovoljimo cel spekter naših potreb. Tisti, ki se je odpovedal delu, pustil službo, je izvedel eno večjih tveganj za poslabšanje kakovosti življenja. Tega si ljudje ne predstavljajo.«
