Neja Fakin, po izobrazbi diplomirana andragoginja, je na Ljudski univerzi Ajdovščina zaposlena od leta 2017. Je organizatorka izobraževanja odraslih, ki je zadolžena za izvajanje projekta finančne pismenosti za odrasle. Je tudi koordinatorka Tednov vseživljenjskega učenja, hkrati pa skrbi promocijo Ljudske univerze Ajdovščina in organizacijo najrazličnejših dogodkov.
Na Ljudski univerzi Ajdovščina ste vi tisti, ki skrbite za izvajanje projekta finančne pismenosti za odrasle. Program ste letos izpeljali prvič, kakšen je bil odziv?
Projekt finančne pismenosti za odrasle na Ljudski univerzi Ajdovščina izvajamo pod imenom Finančna razgledanost. V sklopu omenjenega projekta organiziramo krajše, 40-urne neformalne programe, in daljše, 105-urne javno veljavne programe. Eden takšnih je program finančne pismenosti za starejše, ki se imenuje Seniorji v akciji. Prvi odzivi so na ta program bili nadvse spodbudni. Hitro smo zapolnili skupino, predvsem pa smo zadovoljni z aktivno udeležbo udeležencev. Med seboj so se namreč zelo povezali; nastala je skupnost, v kateri so se počutili varno, zato so sodelovali z različnimi vprašanji, spregovorili so tudi o dvomih in osebnih izkušnjah. Izkazalo se je, da je program Seniorji v akciji resnično nagovoril njihove potrebe, pa ne le po pridobljenem znanju, temveč tudi v smislu pogovorov o financah, in to brez strahu ali občutka sramu. Program je bil sodelujočim všeč tudi zato, ker so bile stvari prikazane na jasen in praktičen način, hkrati pa so jim pomagale razumeti vsakdanje situacije, od plačevanja položnic, do razumevanja bančnih izpiskov ter varne uporabe e-bančništva in mobilnih aplikacij. Program ni bil namenjen temu, da bi morali svoj denar investirati, temveč razumevanju, na kaj je treba biti pri financah pozoren in kje se lahko pojavijo določene pasti. Udeleženci programa Seniorji v akciji so med drugim dobili uporabno znanje s področja zavarovalništva, obravnavali so teme dedovanja, govorili pa so tudi o psihološkem odnosu do denarja. Zdaj, ko so ta program zaključili, si ga želijo nadaljevati in se dodatno poglobiti v področja, s katerih so pridobili znanje.
Raziskave kažejo, da je raven finančne pismenosti med Slovenci, tudi starejšimi, pogosto nizka. Zakaj je tako? Na katerih področjih je njihovo znanje po vaših opažanjih najbolj pomanjkljivo?
Finančna pismenost v Sloveniji nikoli ni bila del formalnega izobraževanja, zato več generacij, še posebej starejših, ni nikoli dobilo znanja s področja razumevanja osebnih financ. Raziskave tudi kažejo, da Slovenci pri finančni pismenosti dosegamo podpovprečne rezultate, še zlasti na področjih, kot so obrestne mere, krediti, osnovna investicijska logika in osebni proračun. Kar sem opazila pri starejših, je, da se pogosto ‘izgubijo’ prav na področju sodobnih bančnih in zavarovalnih polic ter pri pogodbenih izrazih, saj velikokrat ne znajo prebrati ponudb. Na ta račun dobijo strah pred napačno odločitvijo. A ker si je skupina seniorjev med seboj zelo zaupala in se ni bala spregovoriti o osebnih izkušnjah, je imel program finančne pismenosti v tej starostni skupini največji pozitivni učinek. Pa ne le v smislu pridobljenega znanja, temveč tudi občutka povezanosti. V programu finančne pismenosti za starejše, ki je prvi te vrste v Sloveniji in je brezplačno dostopen v ustanovah, ki izobražujejo odrasle, smo želeli glavni poudarek nameniti razumevanju in zaupanju. Finančna pismenost namreč ni le znanje, je tudi odnos do denarja in sposobnost, da znamo v različnih situacijah pravilno odreagirati in se pravilno odločati.
Je relativno slaba finančna pismenost starejših povezana tudi z dejstvom, da se velikokrat bojijo uporabljati moderne tehnologije in da njihove digitalne kompetence niso najboljše?
Zagotovo. Brez digitalnih veščin so informacije na področju finančne pismenosti bolj slabo dostopne. Starejši največkrat nimajo samozavesti za uporabo spletnih orodij ali za preverjanje svojih pravic na portalih, kakršna sta e-uprava ali e-davki. Posledično so odvisni od drugih, večinoma otrok in v nekaterih primerih celo od vnukov. Ker na področju finančne pismenosti niso samozavestni in odvisni od drugih, so starejši tudi hitreje tarča finančnih zlorab ali prevar. Zato smo skozi program Seniorji v akciji povezali finančno in digitalno pismenost. Starejše smo tako učili osnov uporabe računalnika in pametnega telefona, hkrati pa tudi, da vprašajo, česar ne znajo, in da to ni sramotno. Hkrati spodbujamo zavedanje, da se vedno lahko naučijo nečesa novega ne glede na leta in ne glede na predznanje. Predvsem pa je pomembno, da se dobro počutijo, ko se naučijo česa novega. Tako so bolj samozavestni, kar seveda vpliva tudi na bolj kakovostno življenje.
Si v prihodnje lahko obetamo še več programov, ki naj bi izboljšali finančno pismenost odraslih?
Zagotovo. Projekt Finančna razgledanost se bo na Ljudski univerzi Ajdovščina nadaljeval do junija 2026. Septembra letos bomo začeli z daljšimi, 105-urnimi programi: eden bo znova organiziran za seniorje, drugi pa namenjen poti do finančne svobode in vsem starostnim skupinam. Znova bomo začeli tudi s krajšimi, 40-urnimi neformalnimi programi, kot sta programa Ali naj vlagam v nepremičnine? in Načrtovanje družinskega proračuna. Finančna pismenost je danes ena ključnih življenjskih veščin 21. stoletja. Obstaja veliko finančnih produktov, a velikokrat se v njihovi poplavi preprosto izgubimo, saj nam primanjkuje kakovostnih informaciji, predvsem pa informacij, ki bi bile ljudem razumljive. Programi, ki jih izvajamo v okviru projekta Finančna razgledanost, se mi zdijo pomemben korak pri pridobivanju znanja na omenjenem področju za vse ljudi. Predvsem pa bi ta znanja ljudem radi približali do te mere, da ne bi več imeli strahu in da bi se tovrstnih izobraževanj udeleževali. Programi finančne pismenosti so sicer namenjeni tako mladim do 35. leta, kot starostni skupini od 35. leta do upokojitve ter seniorjem. Ugotavljamo namreč, da imajo vse te tri ciljne skupine velikokrat zelo podobne težave, ki se največkrat nanašajo na preverjanje zavarovalnih polic, preverjanje pogodb o kreditih in primerjanje obrestnih mer.
Na Ljudski univerzi Ajdovščina ste tudi koordinatorka prireditev na Tednih vseživljenjskega učenja. Kako zahtevna je pravzaprav organizacija te najvidnejše promocijske kampanje na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji?
Ljudska univerza Ajdovščina že vrsto let prevzema vlogo območnega koordinatorja Tednov vseživljenjskega učenja, sodelujemo pa skupaj z različnimi podizvajalci, ki pripravljajo brezplačne prireditve, ki spodbujajo vseživljenjsko učenje. Letos smo imeli že več kot 55 podizvajalcev, ki so v povprečju organizirali med dvema in štirimi prireditvami, tako da se je skupaj nabralo veliko število dogodkov. Posebej moram izpostaviti Parado učenja, enodnevni festivalski dogodek, ki ga pripravljamo na Lavričevem trgu v Ajdovščini in je namenjen promociji vseživljenjskega učenja v smislu povezovanja vseh lokalnih organizacij, društev in akterjev. Ti na enem mestu pokažejo, kakšne možnosti ponuja Ajdovščina in kakšne so priložnosti za učenje. Naš cilj je pokazati, da učenje ne poteka le v učilnicah, torej da učenje ni le formalno, ampak da se mogoče veliko naučiti tudi izven učilnic. S Parado učenja nas ljudje spoznajo v drugačni luči. Lahko rečem, da je Parada učenja res srčen projekt, s katerim ljudje veliko dobijo.
Kako pomembno pa je pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in ta vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema kot posameznik, udeleženec na trgu dela in član različni skupnosti?
Vseživljenjsko učenje je temeljna vrednota današnje družbe in to zelo pomembna vrednota. Ne govorim le o formalni izobrazbi, temveč gre za nenehno prilagajanje življenjskim spremembam. Za prilaganje trgu dela in družbenim vlogam, ki jih prevzemamo in se nam spreminjajo skozi življenje. Razvijamo jih vse življenje, in sicer kot starši, zaposleni, prostovoljci, upokojenci in kot člani skupnosti. Učenje je priložnost za večjo kakovost življenja, za večjo samostojnost in vključenost v vseh življenjskih vlogah. Mislim, da je znanje danes zelo dostopno in da imajo odrasli tako možnost, da znanje doživijo kot nekaj koristnega, spodbudnega in dosegljivega, hkrati pa jim je v pomoč, da si sami ustvarijo boljšo prihodnost.
September 2025