Razstava Mare Marinič: Živi svoje sanje

V naši galeriji tokrat gostimo slikarko Maro Marinič s ciklom slik Živi svoje sanje s katero nas vabi, da razbijemo ječo vsakdana in realiziramo svoje sanje. Mara je k sliki zapisala takole:

Komentar h Gregorčičevi poeziji v sliki »Ujetega ptiča tožba«

Simon Gregorčič je pisal o življenju, ki so mu ga drugi narekovali, pisal je o neuresničenih željah in starih časih, ki so za njim ostali, pisal je o življenju, ki ga v zlati kletki je živel, ključa zlatega pa ni imel, da ven bi poletel.

Tudi v današnjem času take kletke imamo, vanje potiskamo ljudi v bedo in osamo, ne oziramo se na njih srčne želje, na to, kar lahko k sreči jih popelje.

Svet brezsrčen, krut je žal postal, vest, morala, poštenje, pravi so bav bav.

Večina za svoj blagor vztrajno le skrbi, za tiste, kruto v kletki ujete, mar jim ni.

Ujetega ptiča tožba, prava pesmica za današnji čas, ko v kletko ujet je skoraj vsak od nas.

Vrh pozna nas le takrat, ko rabi naš glas, potem pa v kletko ujeti, postanemo mu španska vas.

Žvižgamo, pojemo na ves glas tako kot dirigira, on pa vztrajno ljubi kruhek nam odžira.

Če se mu zahoče, drobtinic nekaj nam natrosi, a le toliko, da ravno nismo bosi.

V melodiji naši on se poigrava, pleše poje, se zabava. Naša pa, ob pomanjkanju drobtinic, je v kletki težka glava.

Vsak ujet bi lahkih kril iz kletke vsake poletel, če bi od melodije svoje, več avtorskih pravic imel.

Kje se zlati ključ nahaja se sprašujemo, da se končno vsi v zlate čeveljčke obujemo, da v njih vsi skupaj zaplešemo z roko v roki, ko razlegajo se melodije naše lepi zvoki.

Simon Gregorčič zlatega ključa našel nikdar ni, kdo ve, ga bomo mogoče mi?

Dostopnost