Tatjana Plahuta, nekdanja dijakinja gimnazije v Ajdovščini (pozdrav vsem sošolcem!), v svoji razstavi predstavlja nenavaden motiv: velikansko položnico. Njen prijatelj jo je zaskrbljeno vprašal: »Ampak kaj je koncept? Kako boš to obrazložila?«
Tatjana verjame, da položnica ne potrebuje razlage. Umetniki običajno upodabljajo lepše stvari – cvetje, pokrajine, portrete. A položnica nas opozarja na temne plati življenja – stiske, trpljenje, revščino, še posebej ob vedno višjih cenah.
Ob pogledu na napis UPN je pomislila na rek »Upanje umre zadnje«, a dodaja: položnice so nesmrtne. Ko vse drugo odpove, nam ostane še smeh – a žal, smeh ni plačilno sredstvo.
Poseben dodatek k razstavi je rožni venec, sestavljen iz zmečkanih računov, ki se kopičijo po vsakem nakupu. Ali res potrebujemo vse te stvari? Živimo v svetu, kjer nakupovalna središča postajajo katedrale potrošništva. Tatjana, ki živi poleg enega takih, včasih pogreša burjo – naj vam odpihne vse račune!
Pridružite se tej skromni, a globoko premišljeni razstavi in razmislite o svetu, v katerem živimo.
