4. in 5. novembra 2026 je v Beogradu potekala regionalna konferenca EPALE z naslovom Trajnost izobraževanja odraslih: kakovost, inovacije in novi prostori učenja. Konferenco vsako leto pripravijo nacionalne podporne službe EPALE iz držav regije. Letos so se na njej srečali izobraževalci odraslih, raziskovalci in odločevalci iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije. Udeležila se je tudi predstavnica Ljudske univerze Ajdovščina Meta Furlan.
Prvi dan je bil namenjen vprašanju, kaj izobraževanje odraslih potrebuje, da bo kakovostno in dolgoročno vzdržno. Prof. dr. Jovan Miljković je poudaril, da izobraževanje odraslih sega na številna področja življenja, zato bi ga morala usklajeno podpirati različna ministrstva. Opozoril je tudi, da večji obseg izobraževanja sam po sebi še ne prinese več znanja. Kakovost je zato treba presojati tudi z vidika udeležencev: kako uporabno, dostopno in učinkovito je izobraževanje zanje ter kako vpliva na njihovo zdravje, vključenost v družbo, socialne mreže in zaposljivost.
Prof. dr. Amina Isanović Hadžiomerović je govorila o poklicni identiteti izobraževalcev odraslih. Mnogi to delo opravljajo poleg svoje osnovne zaposlitve ali prek pogodb, zato se pogosto ne prepoznajo kot izobraževalci odraslih. Kot ključno je izpostavila refleksijo, torej da se izobraževalci med poučevanjem in po njem sprašujejo, kdo so, kako delujejo in kako se odzivajo na ljudi, s katerimi delajo.
Marija Pavkov in Anja Bašak sta predstavili inovativne pristope v izobraževanju odraslih. Poudarili sta, da nove aplikacije in tehnologije prinesejo največ takrat, ko učenje povežemo z življenjem in delom udeležencev in ko metode razvijamo skupaj z njimi. Teja Dolgan, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, je govorila o financiranju. Opozorila je, da je to, koliko vlagamo v izobraževanje odraslih, odraz družbenih prioritet, ter da se izobraževanj najmanj udeležujejo prav tisti, ki bi od njih imeli največ koristi. Dan se je zaključil z okroglo mizo o tem, kaj je platforma EPALE prinesla izobraževanju odraslih v regiji in kako jo razvijati naprej.
Drugi dan so bili v ospredju primeri dobre prakse iz vseh šestih držav. Dr. Meta Furlan je predstavila izkušnje Ljudske univerze Ajdovščina s tematskimi potmi kot prostori učenja. Pokazala je, kaj se z učenjem zgodi, ko ga iz učilnice prenesemo v javni prostor, in kako domačini in starejši pri oblikovanju poti sodelujejo kot soustvarjalci. Predstavila je tematske poti v Vipavski dolini, ki so nastale v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem ter v projektu BEroots. Konferenca se je zaključila z delom v skupinah, kjer so udeleženci razpravljali o neskladju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, o neformalnih in priložnostnih oblikah učenja ter o lastnem strokovnem razvoju.
Za Ljudsko univerzo Ajdovščina je bila konferenca priložnost, da svoje delo predstavimo strokovni javnosti v regiji in ga primerjamo s pristopi kolegov iz drugih držav.
