Ali ste vedeli, da je za izdelavo ene same bombažne majice potrebnih kar 2.700 litrov vode? Ali pa, da kavbojke, preden pridejo na trgovske police, prepotujejo skoraj pol sveta? Delavnice z naslovom Skrivnosti tekstila: od vlaken do mode, ki smo jo organizirali v sklopu Večgeneracijskega centra Goriške (Ljudska univerza Ajdovščina), so se udeležili učenci podružnične šole Goče. Na delavnici smo raziskovali skrito ozadje modne industrije – od pridelave surovin do končnega izdelka.
Skozi sproščen pogovor, ustvarjalne aktivnosti in poučne primere smo skupaj odkrivali, kako tekstilna industrija vpliva na naše okolje. Učenci so spoznali, da modna industrija močno prispeva k onesnaževanju voda, zraka, tal in prsti. Ugotovili smo, da proizvodni postopki za izdelavo oblačil zahtevajo velike količine vode in energije, pri tem pa nastajajo tudi številni odpadki in uporabljajo kemikalije, ki pogosto končajo v naravi. Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj se zgodi z oblačili, ko jih zavržemo, in kako velika količina tekstilnih odpadkov konča na odlagališčih ali v sežigalnicah, kjer še dolga leta obremenjujejo okolje.
Oblačila, ki jih vsakodnevno nosimo, imajo dolgo pot, preden pridejo v naše omare. V okviru delavnic Življenjski cikel kavbojk in Življenjski cikel bombažne majice smo sledili celotni poti oblačila – od gojenja bombaža in predelave vlaken, preko šivanja, barvanja, pakiranja in transporta, pa vse do trgovskih polic. Učenci so z zanimanjem raziskovali, iz katerih držav prihajajo njihova oblačila, in spoznali, kako globalna in kompleksna je ta pot.
Za zaključek smo izvedli tudi plastičen prikaz vpliva modne industrije na onesnaževanje vode. Pokazali smo, kako proizvodnja oblačil vpliva na vodne vire v državah proizvajalkah, hkrati pa smo se dotaknili tudi tega, kako potrošniki s svojim ravnanjem prispevamo k obremenjevanju okolja – na primer z nepotrebnim pranjem, uporabo mehčalcev ali hitrim zavračanjem še uporabnih kosov.
Delavnica je učencem omogočila, da so se o oblačilih začeli spraševati drugače – ne le kot o izdelkih, ki jih izberemo v trgovini, temveč kot o dobrinah, ki imajo svojo zgodbo, okoljski odtis in pogosto tudi socialne posledice. S tem smo jih spodbudili k bolj premišljenemu in odgovornemu ravnanju ter jim pomagali razvijati kritično razmišljanje o potrošnji in trajnosti.
Projekt sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad plus iz Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki«.
