Mateja Marc, po izobrazbi diplomirana socialna delavka, je na Ljudski univerzi Ajdovščina zaposlena od avgusta 2024, in sicer kot vodja Večgeneracijskega centra (VGC) Goriške. Slednji je eden od enajstih tovrstnih centrov v Sloveniji, njegovo glavno poslanstvo pa je omogočiti vključitev različnih ranljivih skupin v programe omenjenega centra in spodbuditi večgeneracijsko sodelovanje.
Nam za začetek lahko predstavite delovanje VGC Goriške? S čim vse se ukvarjate?
Ljudska univerza Ajdovščina je vodilni partner projekta VGC Goriške, v katerega so vključeni še trije pridruženi partnerji, in sicer Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija (ICRA), Posoški razvojni center (PRC) in Ljudska univerza Nova Gorica (LUNG). Vsi štirje partnerji s svojimi dejavnostmi pokrivamo celotno območje Goriške. Glavni cilj delovanja VCG Goriške je vključitev zelo različnih ranljivih skupin, od socialno izključenih družin in otrok do ljudi s posebnimi potrebami, ljudi s težavami v duševnem zdravju, enostarševskih družin, priseljencev oziroma katerekoli druge izključene skupine v naše programe. Velik poudarek je namenjen tudi večgeneracijskem sodelovanju, v sklopu katerega izvajamo prenos različnih znanj in tako ustvarjamo skupnost, ki bo medgeneracijsko povezana.
V kolikšni meri je ta skupnost, o kateri govoriva, medgeneracijsko povezana? Je večgeneracijskega sodelovanja dovolj ali bi ga bilo lahko še več?
Opažamo, da obstaja velik interes po vključevanju starejših v prostovoljsko delo. V okviru VGC Goriške namreč spodbujamo prostovoljstvo. Starejši kot prostovoljci radi prenašajo svoja znanja tako na druge starejše kot tudi na mlajše udeležence. Mlajši pa se v dejavnosti VGC Goriške vključujejo predvsem kot udeleženci različnih delavnic ali pa svoja znanja posredujejo naprej drugim. Tako, denimo, svoje digitalne veščine prenašajo na starejše. Lahko rečem, da je VGC Goriške nekakšen povezovalni člen med mlajšimi in starejšimi, saj organiziramo takšne programe aktivnosti, ki povezujejo omenjeni skupini in hkrati omogočajo prenos znanj.
Pa je težko pripraviti programe aktivnosti, ki povezujejo različne generacije?
Zagotovo je izziv poiskati tista področja, kjer obstajajo velike potrebe po določenem znanju oziroma kompetencah. Eno takšnih področij so, na primer, digitalne kompetence pri starejših. Zato organiziramo veliko različnih programov s tega področja, saj je po njih veliko povpraševanja. Izvajamo različne stopnje tečajev uporabe pametnih telefonov, želimo pa si, da bi k sodelovanju privabili mlajše generacije, ki bi bile kot prostovoljci pripravljene prenašati tovrstna znanja starejšim. Opažamo tudi precejšnje povpraševanje po različnih kreativnih delavnicah in po ročnih delih, kot so pletenje, kvačkanje, šivanje. Ti programi vključujejo tako mlajše kot starejše. Že eno leto tako izvajamo program medgeneracijskega kvačkanja, kjer se znanja kvačkanja s starejših prenašajo na mlajše.
Da bi mlad človek pametni telefon ali računalnik zamenjal za kvačko, se zdi kot znanstvena fantastika.
Nekateri mladi so se tovrstnih ročnih spretnosti naučili že doma in pridejo na delavnice z določenim predznanjem, na tečaju kvačkanja pa dobijo še dodatne spodbude oziroma nova znanja. Tiste mlade, ki predhodnega znanja nimajo, pa je treba motivirati. Trudimo se z vabili po šolah; nekateri pridejo na delavnice s svojimi starši ali starimi starši.
Kakšne učinke opažate pri izvajanju teh programov aktivnosti, sploh v krajevnih skupnostih na podeželju?
Učinki so seveda nadvse pozitivni. Ko v določeni krajevni skupnosti organiziramo delavnico, ki se nanaša na potrebe te lokalne skupnosti, je delavnica vedno dobro obiskana. Tako se nam pridružijo tudi ljudje, ki nimajo svojega prevoza in ne morejo priti v Ajdovščino. Pripravljamo pa tudi počitniška varstva za otroke po krajevnih skupnostih, vključno z različnimi kreativnimi in športnimi delavnicami.
Katere cilje bi radi v VGC Goriške še radi uresničili v prihodnje?
Ugotavljamo, da je v osnovnih šolah veliko otrok iz priseljenih družin, zato nameravamo v letu 2026 organizirati večji medkulturni dogodek, na katerega bomo povabili vse deležnike (Center za socialno delo, osnovne šole, upravno enoto, gimnazijo in druge), da bi tako čim bolj vključili priseljenske družine iz različnih držav in poskrbeli, da se čim lažje integrirajo v skupnost. Radi bi jim nudili bolj ustrezno učno pomoč, in sicer tako otrokom, kot tudi njihovim mamicam. Ta medkulturni dogodek bi potem nadaljevali s srečanji, kjer bi organizirali tečaje slovenskega jezika za priseljence. Seveda pa nameravamo v sklopu VGC Goriške tudi v prihodnje nadaljevati z aktivnostmi tudi za druge ranljive skupine.
Poznamo vas tudi kot predavateljico na področju zelišč, aromaterapije in samooskrbe.
Čeprav sem po izobrazbi diplomirana socialna delavka, imam opravljeno tudi Šolo aromaterapije in tečaj za fitoterapevta. V okviru VGC Goriške imamo zelo odprte možnosti za izvajanje različnih programov. Tako v okviru trajnostnih programov izvajamo delavnice in tečaje s področij aromaterapije, zelišč, divje hrane, samooskrbe. Zanimanje je veliko, vanje pa vključujemo tudi ranljive skupine. Organiziramo zelo praktične delavnice izdelave različnih aromaterapevtskih izdelkov, pripravljamo terenske vaje nabiralništva in divje hrane, tu pa so še tečaji osnov uporabe eteričnih olj in samooskrbe, kako se pridela in predela hrano in zelišča.
Vipavska dolina se zdi naravnost idealna za pripravo takšnih izobraževanj. Pa je v tem v smislu dovolj ponudbe ali bi jo bilo lahko še več?
Za obisk delavnic, ki sem jih omenila, je resnično veliko povpraševanja. Mogoče bi lahko pripravili še več takšnih ponudb, tudi brezplačnih, sploh za tiste, ki nimajo sredstev, da bi se tovrstnih programov udeležili. Sploh na področju divje hrane vidim veliko možnosti. V Vipavski dolini imamo namreč res bogato divjo hrano, kar bi lahko rekli tudi za celotno območje Goriške. Moram pohvaliti tudi Učni center Brje, čigar prostore uporabljamo pri pripravi delavnic. Ti so naravnost idealni za predelavo zelišč in sadja.
Razmišljate mogoče o tem, da bi naredili še korak naprej in izdelke s teh delavnic tudi tržili?
VGC Goriške je sofinanciran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pomeni, da izdelkov s teh delavnic ne moremo tržiti. Bomo pa letos v okviru VGC Goriške sami poskrbeli za promocijska darilca za konec leta, ki bodo trajnostno naravnana. Ročno jih bodo izdelali udeleženci naših delavnic in bodo imela lokalni pečat.
September, 2025
Projekt sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad plus iz Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost«, specifičnega cilja ESO4.12 »Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki«.