Maja Lemut, univ. dipl. pedagoginja-andragoginja in mag. prof. inkluzivne pedagogike, je na Ljudski univerzi Ajdovščina zaposlena od leta 2016, deluje pa kot organizatorka izobraževanja odraslih. Pri svojem delu se srečuje z različnimi ciljnimi skupinami, kjer na strokoven in inovativen način skrbi za njihov kakovosten osebni in strokovni razvoj. Trenutno je vodja projektne pisarne za projekt IPO – Izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji.
Nam za začetek lahko predstavite projekt IPO? Komu je namenjen oziroma kdo vse se mu lahko pridruži?
V projektu IPO Ljudska univerza Ajdovščina sodeluje še s tremi partnerji, in sicer Idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo (ICRA), družbo za računalniški inženiring Micro Team in Šolskim centrom Nova Gorica. V okviru tega projekta izvajamo različne programe za pridobitev oziroma izboljšanje temeljnih kompetenc in splošne izobraženosti odraslih. Namen projekta je povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja za delovanje in odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe v sodobni družbi. Ciljna skupina so odrasli, prednost pri vključevanju pa imajo štiri ranljive skupine: nižje izobraženi (srednješolsko izobraževanje – ISCED 3 ali manj), aktivni, stari 55 let in več, tujci in zaprte osebe v zavodih za prestajanje kazni zaporov.
Katere cilje zasleduje omenjeni projekt in kakšni bodo njegovi pričakovani učinki?
S projektom IPO bi radi vključili v neformalne izobraževalne programe, ki so dolgi med 40 in 60 ur, in v javno-veljavno programe čim več ljudi. V ta namen organiziramo različne programe učenja slovenskega jezika, programe učenja tujih jezikov na različnih ravneh, programe za pridobivanje različnih digitalnih kompetenc ter različne programe za pridobivanje in izboljšanje pismenosti, temeljnih zmožnosti in splošne izobraženosti odraslih, kot so na primer programi s področij zdravega življenjskega sloga, odnosov, odgovornosti do dela. Pričakovani rezultati na ravni konzorcija bodo: 231 izvedenih izobraževalnih programov za odrasle, 2080 različnih oseb bo prvič vključenih v različne izobraževalne programe za odrasle, izmed teh bo vsaj 60 odstotkov takih, ki jih uvrščamo vsaj v eno izmed prej omenjenih štirih ranljivih skupin. 234 oseb bo uspešno zaključilo javnoveljavne programe in pridobilo kvalifikacijo. Od začetka projekta do 31.5.2025 se je v celotnem konzorciju v programe za odrasle (neformalno izobraževanje in javno veljavne programe) vključilo že 824 različnih odraslih oseb. Izmed le-teh je bilo 72 odstotkov takih, ki jih uvrščamo v eno izmed ranljivih skupin. V celotnem konzorciju smo izvedli 76 daljših programov (40-, 60-, 100 -urni), od katerih se jih bo 16 zaključilo v poletnem ali jesenskem času. To potrjuje, da so bile potrebe po izobraževanju med odraslimi izrazite in raznolike. Vsa vsebinska področja – od sporazumevanja v slovenskem jeziku, učenja tujih jezikov, izboljševanja temeljnih zmožnosti in splošne izobraženosti, pa do razvoja digitalnih kompetenc – so bila približno enako zastopana, kar kaže na to, da se ljudje srečujejo z izzivi in izražajo zanimanje na vseh ravneh in življenjskih področjih. Z uravnoteženo in premišljeno zasnovo programov smo se odzvali na dejanske potrebe skupnostiter udeležencem omogočilipriložnost za učenje in rast.
Katere ranljive skupine odraslih pa se najbolj zanimajo za pridobitev tovrstne izobrazbe?
Množično se v te programe vključujejo predvsem tisti z nižjo izobrazbo in tujci. Najbolj se zanimajo za učenje slovenščine in tujih jezikov, za pridobitev digitalnih kompetenc, zelo pa jih zanima tudi zdrav življenjski slog.
Pa odrasli na Goriškem po vaših opažanjih poznajo možnosti za tovrstne oblike izobraževanj? Bi jih lahko še v večji meri spodbudili, da bi se odločili za izobraževanja?
Naše svetovalke odraslim predstavijo možnosti in različne programe, hkrati pa jih tudi usmerijo v programe, ki bi bili zanje najbolj primerni. Seveda skrbimo tudi za promocijo programov v sklopu projekta IPO, ki so za odrasle brezplačni, saj jih financirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Kot opažam, je zelo pomembno, da te programe predstavljamo znotraj podjetij ter da se aktivno povezujemo tudi z drugimi ključnimi deležniki v regiji – društvi, javnimi zavodi, ZRSZ, nevladnimi organizacijami in drugimi. Zelo pomemben je tudi osebni stik, saj se ljudje najlažje odločijo za vključitev, ko jim nekdo program predstavi neposredno. Pogosto so prav zadovoljni udeleženci tisti, ki k udeležbi spodbudijo še druge – najboljša reklama je še vedno tista od ust do ust.
Vi ste kot vodja projektne pisarne za projekt IPO nekakšen vezni člen med različnimi deležniki v regiji. Kako zahtevno je pravzaprav vaše delo?
Lahko bi rekla, da je moje delo kar zahtevno. Usmerjam se v to, da so vsi sodelujoči v projektu zadovoljni in da od njega dobijo tisto, kar si želijo. Seveda mora biti projekt uspešno izpeljan v skladu z navodili pristojnega ministrstva. Da lahko kakovostno vodiš projekt moraš imeti dobre temelje. Moje delovne zadolžitve obsegajo koordinacijo in usmerjanje partnerjev, načrtovanje ter spremljanje vsebinskega in finančnega dela projekta, pripravljanje poročil in vključevanje različnih deležnikov v regiji v projekt (Zavod za zaposlovanje, podjetja, društva, območna gospodarska zbornica). Sodelujem tudi z ministrstvom, skrbim, da se izobraževanje odraslih kakovostno izvaja ter izvajam promocijo za celoten projekt.
Raziskovalno se ukvarjate z ugotavljanjem potreb po znanjih, spretnostih oziroma kompetencah tako učečih se (podjetij, mladih, zaposlenih itd.) kot samih izobraževalcev odraslih, in sicer na vseh ravneh: lokalni, regionalni in nacionalni. Morajo svoje kompetence včasih nagraditi tudi izobraževalci?
Seveda. Leta 2022 smo pripravili strokovne podlage za sistemsko spremljanje potreb po izpopolnjevanju izobraževalcev odraslih, ki delujejo na področju neformalnega izobraževanja odraslih na območju kohezijske regije Zahodne Slovenije. Raziskava oziroma analiza potreb po izpopolnjevanju znanja izobraževalcev odraslih je ena izmed redkih, ki potrebe izobraževalcev odraslih iz neformalnih izobraževalnih programov za odrasle raziskuje iz tako različnih vidikov – glede na zaposlene v javnih in zasebnih organizacijah za izobraževanje odraslih, društvih in združenjih, zaposlene, ki so prepoznani kot ustrezni kadri za opravljanje izobraževalnega dela kot izobraževalci odraslih, vrsto neformalnih izobraževalnih programov za odrasle, vsebinska področja in interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin ter statistično regijo. Predstavlja temeljno strokovno izhodišče za nadaljnje najrazličnejše akcije tako v smeri kakovostnejšega sistemskega spremljanja strokovnega razvoja in izobraževalnih potreb izobraževalcev odraslih s področja neformalnega izobraževanja odraslih kot v smeri vsebinsko in časovno učinkovitejšega iskanja rešitev na potrebe izobraževalcev odraslih. Predstavlja pomemben dokument pri razvoju področja strokovnega izpopolnjevanja izobraževalcev odraslih. Če povzamem zelo na kratko – splošna analiza potreb (op. v okviru raziskave je bilo izvedenih še pet specifičnih in ena primerjalna analiza, ki so omogočile vpogled iz različnih zornih kotov) je pokazala, da izobraževalci odraslih najbolj potrebujejo andragoška znanja s področja ugotavljanja izobraževalnih potreb in upravljanja izobraževalnega procesa, pa tudi razvoj vsaj treh osebnostnih lastnosti – samostojnosti, prilagodljivosti in komunikativnosti. Te so po njihovi oceni za kakovostno opravljanje dela zelo pomembne, a jih pri sebi prepoznavajo v manjši meri. Pokazalo se je tudi, da jim primanjkuje znanj za interdisciplinarno povezovanje vsebinskih področij med seboj. Za več si lahko pogledate v Strokovnih podlagah, ki jih najdete na spletni strani Ljudske univerze Ajdovščina.
September, 2025
Program poteka v okviru projekta IPO – Izobraževalni programi za odrasle v Goriški regiji. Sofinancirata ga Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.