Večgeneracijski center Goriške -VGC Goriške predstavlja pomemben prostor povezovanja, sodelovanja in vseživljenjskega učenja v lokalnem okolju. Projekt povezuje štiri partnerje: Ljudsko univerzo Ajdovščina kot vodilnega partnerja ter Ljudsko univerzo Nova Gorica, Posoški razvojni center in Idrijsko-Cerkljansko razvojno agencijo. Projekt se izvaja v obdobju od septembra 2024 do septembra 2029 in pomembno prispeva k večji socialni vključenosti, dostopnosti znanja ter kakovosti življenja prebivalcev Goriške regije. Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada plus.
V Večgeneracijskem centru Goriške – VGC Goriške ponujamo vsebine in aktivnosti, ki ranljivim skupinam omogočajo integracijo v lokalno skupnost ter vzpostavitev in ohranjanje njihovih socialnih mrež. S tem se izboljšujejo njihove veščine, zmanjšuje tveganje za socialno izključenost, obenem pa se vzpostavlja podporno okolje, ki preprečuje zdrs v revščino. V okviru projekta zagotavljamo izobraževalne, medkulturne in medgeneracijske aktivnosti, preko katerih ranljive skupine opolnomočimo ter spodbujamo njihovo medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. Raznolike preventivne vsebine in aktivnosti so dostopne različnim ciljnim skupinam, center pa vsakodnevno nudi tudi informiranje, svetovanje ter splošno podporo uporabnikom.
Vsebine in aktivnosti VGC Goriške temeljijo na strokovnih podlagah in sodobnih pristopih dela z ranljivimi skupinami, kar zagotavlja učinkovitost in trajnost preventivnih dejavnosti ter dolgoročno izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov. Pomemben del projekta predstavlja tudi sodelovanje z različnimi deležniki, kot so javne institucije, nevladne organizacije in občine, s katerimi partnerji sodelujemo pri izvajanju aktivnosti in skupnem reševanju izzivov ranljivih skupin v Goriški regiji. Tako vzpostavljena mreža sodelujočih organizacij pomembno prispeva k zmanjševanju socialne izključenosti in preprečevanju zdrsa v revščino.
Partnerji v okviru projekta vsako leto skupaj izvedemo približno 1750 ur brezplačnih vsebin za različne ranljive ciljne skupine. Aktivnosti potekajo na kar 32 različnih lokacijah po regiji, kar omogoča večjo dostopnost programov tudi prebivalcem manjših krajev in podeželskega okolja. Programi so namenjeni starejšim, mladim, osebam z različnimi oblikami oviranosti, priseljencem, brezposelnim, družinam in drugim skupinam, ki potrebujejo podporo pri vključevanju v družbo, pridobivanju novih znanj ali aktivnem preživljanju prostega časa.
V okviru VGC Goriške izvajamo številne izobraževalne, ustvarjalne, preventivne, medgeneracijske in socialno vključujoče programe. V nadaljevanju predstavljamo le nekaj izbranih primerov dobrih praks iz leta 2026, ki ponazarjajo širino in pomen delovanja projekta v lokalnem okolju.
Ena izmed uspešnih praks Ljudske univerze Ajdovščina so bile brezplačne delavnice uporabe portala in mobilne aplikacije zVEM, namenjene predvsem starejšim. V začetku leta 2026 se je v delavnice vključilo več kot 220 udeležencev, ki so ob strokovni podpori uredili dostop do mobilne aplikacije zVEM ter se seznanili z vpogledom v recepte, napotnice, izvide, naročanjem na zdravstvene storitve, komunikacijo z izbranim zdravnikom ter drugimi možnostmi, ki jih ponuja portal in aplikacija. Aktivnost je pokazala, da digitalna podpora starejšim ni le vprašanje tehničnega znanja, temveč predvsem dostopnosti, potrpežljivosti in zmanjševanja digitalne izključenosti.
Pomemben vidik delovanja VGC Goriške predstavlja tudi medgeneracijsko povezovanje skozi ročne spretnosti. Na Posoškem razvojnem centru se je kot izjemen primer dobre prakse oblikovala skupina rokodelk, ki s kvačkanjem, pletenjem in ustvarjanjem ohranja tradicionalna znanja ter jih prenaša na mlajše generacije. Udeleženke so svoje izdelke podarjale stanovalcem doma upokojencev in učencem Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami v Tolminu. Sodelovanje se je postopoma razvilo v medgeneracijsko učenje, kjer so rokodelke svoje znanje prenašale tudi na mlajše uporabnike. Aktivnost dokazuje, kako lahko skupnost skozi preprosta srečanja gradi medsebojno povezanost, solidarnost in občutek pripadnosti.
Na Ljudski univerzi Nova Gorica posebno pozornost namenjajo vključevanju oseb z različnimi zmožnostmi skozi plesne aktivnosti. Program NeuroTango združuje elemente argentinskega tanga z vajami za izboljšanje kognitivnih sposobnosti, ravnotežja in socialnih veščin. Delavnice so namenjene predvsem starejšim, vključujejo pa tudi uporabnike različnih socialnovarstvenih organizacij. Udeleženci skozi gibanje razvijajo koordinacijo, spomin in samozavest, ob tem pa krepijo socialne stike ter aktivno preživljajo prosti čas. Pozitivni odzivi potrjujejo, da lahko ples pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter k večji socialni vključenosti posameznikov.
Močan socialni in vključujoč pomen imajo tudi likovne ustvarjalnice v Varstveno-delovnem centru Idrija, ki potekajo ob podpori Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije. Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju skozi likovno ustvarjanje razvijajo ustvarjalnost, izražajo občutke ter krepijo samozavest in socialne veščine. Delavnice vodi priznani slikar Danilo Jereb, ki udeležence spodbuja k ustvarjanju brez strahu pred napakami in poudarja pomen osebnega izraza. Poseben korak predstavlja priprava javne razstave likovnih del, ki bo udeležencem omogočila občutek ponosa in večje družbene prepoznavnosti, širši javnosti pa vpogled v ustvarjalni potencial oseb z motnjami v duševnem razvoju.
Primeri dobrih praks potrjujejo, da Večgeneracijski center Goriške ni zgolj prostor izvajanja aktivnosti, temveč pomemben gradnik povezane in vključujoče skupnosti. Partnerji projekta s skupnim delovanjem ustvarjamo okolje, kjer imajo ljudje možnost pridobivati nova znanja, razvijati svoje potenciale, graditi medsebojne odnose ter aktivno sodelovati v lokalnem okolju. Prav v času, ko se družba sooča z osamljenostjo, digitalno izključenostjo in razdrobljenostjo med generacijami, postajajo takšni programi še posebej pomembni za kakovost življenja posameznikov in razvoj skupnosti.
